Izvor kart in njihovo potovanje v Evropo je pritegnilo pozornost šele pred kratkim. V različnih virih je omenjeno, da so bile najprej izumljene na Kitajskem med vladavino dinastije Sun-Chu okoli leta 800 našega štetja. Drugi se ne strinjajo in trdijo, da so se pojavile v Indiji, nato pa odpotovale na Kitajsko in dosegle Evropo šele po krutih križarskih vojnah. V 13. in 14. stoletju so jih prinesli nomadi iz Daljnega vzhoda.
Eden od raziskovalcev kart, E. S. Taylor, ima svojo zgodbo in različico o izvoru kart. Trdi, da so karte na našo celino prinesli nomadi romskega porekla. Menijo, da so Romi potovali po že uhojenih perzijskih trgovskih poteh v severnoafriški regiji.
Romi, ki so v srednjem veku prišli iz te regije, so razširili karte po južni Evropi. Viri navajajo, da so Mavri prinesli karte v Španijo, Saraceni pa v Italijo. Ta različica temelji na ohranjenih primerih arabskih kart in srednjeveških pisnih virih.
Karte so se nato iz Španije in Italije razširile v Nemčijo in Švico. Spreminjala se je tudi sestava kart – kitajske so bile upodobljene z različnimi simboli, indijske z živahnimi barvami, francoske pa so bile že preprostejše. Spreminjali so se tudi “likovi” kart – ni bilo dam, izginjali so kralji, pojavljali so se vitezi.
Tako so se v različnih delih Evrope oblikovale različne podobe kart. Razlikovali so se simboli družin, barvna paleta ali celo simbolni pomeni in stilistika.
V obdobju zgodnjega in srednjega srednjega veka je bilo zelo pomembno imeti kakovostne, edinstvene karte, saj je bil ročno izdelan komplet kart simbol statusa.
Kje je najbolj zanesljivo igrati?
Pojav standardnih kart
Danes igramo s francoskimi kartami, ki so se razširile okoli 15. stoletja, in zaradi njihove preproste oblike, simbolov in minimalizma barv, je bilo te karte mogoče izdelati zelo hitro in brez večjih naporov.
Dvornih kart je bilo le 12 in med njimi so se že pojavile dame. Domneva se, da je to povezano s francoskim dvorom in njegovim galantnim asistiranjem ženskam. Zaradi enostavnejše izdelave kart, lažje razumljivih simbolov in s tem manj napak pri igrah ter cenejše izdelave je Francija v 16. stoletju postala najpomembnejši dobavitelj kart v Evropi.
Še en zanimiv podatek je, da so sredi 18. stoletja obrtniki iz majhnega francoskega mesta prišli na idejo, da bi karte narisali z zrcalnim principom – ko so jih obrnili, so izgledale enako. Ta novost je povzročila pravo revolucijo v kartnem poslu, še bolj pa jo je pospešila tehnologija izdelave kart, ki jo je izumil britanski proizvajalec kart T. de la Rue, s katero so karte takoj obarvali v štirih barvah.
Zaradi vseh novosti in ugodnih ekonomskih razmer v obdobju razsvetljenstva so v sredini 19. stoletja angleške tovarne izdelovale karte v stotisočih.
Še nekoliko kasneje so poleg običajnih igralnih kart začeli izdelovati tudi unikatne komplete, na katerih so bili upodobljeni ne le aristokrati, temveč tudi literarni, kulturni in politični osebnosti ter zgodovinske osebnosti. Vendar so bile te nepraktične – primerne so bile le kot modni spominek.
Izdelava kart
Prve karte so bile risane, kasneje pa so za hitrejšo izdelavo uporabljali tudi šablone. Ta način ni bil učinkovit, saj so si takšne karte lahko privoščili le najbogatejši. Izdelovali so tudi cenejše, vendar so se te zelo hitro obrabile.
Prve profesionalne metode izdelave kart so se pojavile v 15. stoletju v Nemčiji, kjer so karte začeli množiti z metodo ksilografije – tiskanje slik z barvanimi lesenimi rezbarijami. Ta, čeprav majhen tehnološki napredek, je pomagal kartam, da so se razširile po vsej Evropi, saj jih je bilo mogoče izdelati veliko več.
V 16. stoletju so lesene rezbarije zamenjale bakrene rezbarije. Karte iz lesenih rezbarij so bile pridobljene z izrezovanjem ozadja slike, medtem ko so bile bakrene rezbarije pridobljene z izrezovanjem same slike. Na ta način je bilo mogoče natisniti več kopij, odtisi pa so bili bolj jasni in boljše kakovosti.
V začetku 19. stoletja so karte začeli tiskati z metodo litografije – z uporabo apnenčastih plošč (litografski kamen) za klišeje. Kasneje se je razširila tudi barvna litografija (vsaka barva slike je bila natisnjena z različnim klišejem) in druge metode tiskanja. To je omogočilo izdelavo barvnih kart, ki so postale dostopne vsakomur.
Sodobne karte so najpogosteje izdelane iz več plasti papirja. Tak papir je pridobljen z lepljenjem posameznih papirnatih listov, zato je veliko bolj trpežen. Da bi bili kompleti kart dolgotrajni in se ne bi tako hitro obrabili, jih prekrijejo s tanko prozorno folijo – laminirajo.
Poleg papirnatih kart obstajajo tudi plastične karte, ki so izjemno odporne na poškodbe, vlago in so zato kakovostnejše. Verjetno sploh niste opazili, da površina kart pogosto ni popolnoma gladka, ampak je skoraj neopazno hrapava, da ne zdrsnejo iz rok.
Tako je raznolikost kart osupljiva: obstajajo v vseh velikostih, oblikah, stilih in tematikah, vendar se še vedno najpogosteje izbere običajen klasičen komplet kart.
Karte kot vojno sredstvo?
Karte niso bile uporabljene le za igre ali vedeževanje, temveč tudi kot orožje na bojišču. Med drugo svetovno vojno je eno največjih sodobnih podjetij za izdelavo kart, ameriško podjetje “Bicycle”, skrivaj sodelovalo z ameriško vlado in izdelovalo posebne karte, ki so bile kot darila poslane ameriškim vojakom, zaprtim v nemških vojnih taboriščih.
Nihče ni niti slutil, da so prav te karte pomagale pri izvedbi še enega zločina – med posebnimi papirnatimi listi, ki so sestavljali te karte, so bili skriti natančni načrti za pobeg iz določenega taborišča, karte je bilo treba le navlažiti in njihovi sloji so se zlahka ločili.
Med vietnamsko vojno (1964-1973) je to podjetje prejelo še eno prošnjo ameriške vojske – izdelati karte, sestavljene izključno iz pikovih asov. Vojaki so jih uporabljali v psihološki vojni. Izkazalo se je, da je bilo v Vietnamu zelo razširjeno francosko vedeževanje iz kart (Vietnam je bil dolgo časa francoska kolonija). Pikov as je pomenil smrt in trpljenje. Vietnamci so bili zelo vraževerni, zato so ob pogledu na pikovega asa občutili nelagodje in strah. Še bolj zanimivo je, da je “Bicycle” to karto natisnil z zapletenim vzorcem: Kip svobode v sredini pikovega simbola.
Vraževerni Vietnamci so verjeli, da je to boginja smrti. V Vietnam je bilo ameriškim vojakom poslano na tisoče takšnih kompletov. Vojaki so pikove ase metali povsod, da bi psihološko vplivali na sovražnika. Tudi danes proizvajalci kart služijo na pikovem asu tako, da na njem tiskajo reklame, ime svojega podjetja ali druge simbole, ki predstavljajo podjetje.
Zanimiva dejstva o kartah
V Evropi so večkrat želeli prepovedati karte. Cerkev je poskušala vernikom dokazati, da so to hudičeve izmišljotine, saj so nekateri z igranjem za denar hitro obogateli, drugi pa so izgubili vse svoje premoženje.
Ameriško podjetje za izdelavo igralnih kart, krajše imenovano USPC, s sedežem v Cincinnatiju v zvezni državi Ohio, je največje podjetje na svetu, ki izdeluje karte. Ustanovljeno je bilo leta 1867. Trenutno izdelajo več kot 100 milijonov kompletov kart letno! Izdelujejo karte „Aristocrat“, „Aviator“, „Hoyle“, „Bicycle“ in mnoge druge priljubljene vzorce kart.
Iz kompleta 52 kart je mogoče sestaviti kar 2.598.960 različnih kombinacij s 5 kartami. Ali ste vedeli, da je v kompletu kart lahko več kombinacij, kot je zvezd v Rimski cesti? V Rimski cesti je približno 400 milijard zvezd.
Še eno zanimivo dejstvo, povezano z igrami s kartami. Na Kitajskem je številka „4“ smatrana za nesrečno, zato nekateri najprestižnejši kazinoji v Las Vegasu v svojih hotelih nimajo četrtega nadstropja, po tretjem pride takoj peto.
Poleg tega je bilo nekoč mogoče s kartami plačevati za storitve! Leta 1865 je en kanadski guverner komplet kart uporabljal kot valuto za plačilo davkov. To je bila prva papirnata valuta, uporabljena v Kanadi.
Ni novica, da je francoska kraljica Marija Antoaneta bila zasvojena z igrami na srečo in je imela zelo veliko odvisnost. Njen mož Ludvik XVI – Sončni kralj – ji je celo ukazal, naj se ne približuje igralni mizi. Legenda pravi, da ga je prosila, naj ji dovoli igrati še enkrat, zadnjič. Kralj je popustil, Marija Antoaneta pa je poskrbela, da je igra trajala kar 3 dni.
Leta 1937 so poskušali v običajen komplet kart uvesti peto vrsto kart, vendar je ta poskus hitro propadel, saj je bilo preveč nezadovoljnih ljudi, ker bi morali kupiti nove karte.
Rekordi v svetu kart
S kartami ne moremo igrati le strateških iger, ampak se lahko ukvarjamo tudi z zanimivejšimi dejavnostmi, na primer gradnjo hišic iz kart.
Najnovejši rekord (23. januar 2023) v gradnji hišice iz kart pripada Arnava Daga iz Indije, ki se nahaja v Kalkuti, v zvezni državi Zahodna Bengalija, Indija. Dolžina ogromne konstrukcije iz igralnih kart je 12,21 metra (40 čevljev), višina 3,47 metra, širina 5,08 metra (16 čevljev in 8 palcev).
Arnav rad sestavlja karte že od 8. leta starosti, med pandemijo Covid-19 pa mu je postalo velik cilj pridobiti naslov Guinnessovega rekorda. Po mnogih letih treninga je trdil, da je končno pripravljen.
Ustvaril je stavbo, ki je vsebovala približno 143.000 igralnih kart. V tej zgradbi so bile upodobljene 4 znane lokacije v Kalkuti: Shaheed Minar, Katedrala svetega Pavla, Stadion Salt Lake in Pisateljeva stavba. Za dokončanje tega projekta je potreboval 41 dni.
Karte so pritegnile tudi pozornost zbirateljev. Američanka nizozemskega porekla J. K. van Renseler ima eno največjih zbirk na svetu. Njena zbirka kart vsebuje kar 900 kompletov kart – različnih izvorov, vrst in različnih obdobij.
Zbiratelj Italijan T. De Santis pa je zbral kar 8520 različnih jokerjev. Zbirka je posebna, ker v njej ni enakih risb jokerjev, zbrane pa so z vsega sveta, različnih starosti in oblik – kvadratne, okrogle, ribje, zvezdaste, celo v obliki kosti ali premera le nekaj milimetrov.
