Vloga ega v pokru (drugi del)

Temna stran ega se pokaže, ko je ego užaljen - seveda najprej in predvsem v obliki poraza. Če je igralec pokra močno navezan na svoj ego, se lahko burno ali celo agresivno odzove na situacijo, v kateri je manj spreten, kot misli. Lahko se zapre, doživi izbruh besa ali sprejme slabe odločitve. Še več, ego pogosto zamegli naša prizadevanja, da bi se pravilno analizirali. Če imate neobvladljiv ego, boste ponavadi mislili, da ste boljši, kot ste v resnici, zato je večja verjetnost, da boste igrali slabe tekme, da ne boste prepoznali svojih slabosti, da ne boste zapustili tekme ob pravem času, da ne boste hoteli priznati, da ste šibkejši igralec itd. Zaradi ega večina igralcev na dolgi rok samo zapravlja denar.

Ego ima torej svoje prednosti in slabosti, vendar brez njega ne moremo shajati. Za poker je preveč pomemben. Nenadzorovan ego je lahko škodljiv, vendar je lahko v najboljšem primeru močna sila, ki nam pomaga doseči več. Ne odpovejmo se egu, temveč ga preprosto ukrotimo.

Vedno sem menil, da je skrb zase najpomembnejša sposobnost igralca pokra. Opazovanje samega sebe je nekako tako, kot da bi si rekli: "To sem jaz. To je tisto, na čemer moram delati, in to je tisto, na čemer mi gre odlično. To je tisto, kar me premaguje. Pri tem razmišljanju se lahko tudi motim." Ko igrate poker, je najmočnejša misel, ki jo lahko imate, naslednja: "Ta fant me lahko premaga." Ne glede na to, kako slab igralec je, kako napačno mislite, da se moti glede določenih konceptov, ali kako slabo je odigral zadnjo igro, morate biti vedno pripravljeni na to, da ste v tej tekmi, tukaj in zdaj, vi poraženec.

Opazite uporabo besed "izgubiti" ali "premagati" namesto "biti slabši". Večinoma bi bilo brezplodno govoriti o "biti slabši", razen če obstaja drastična razlika v spretnosti, saj spretnost v pokru ni linearna. Lahko imaš pozitiven winrate proti 3-4 močnim regom v svojih limitih, a izgubiš proti najslabšemu regu samo zato, ker te nekaj v njegovi igri izkorišča, ti pa se preprosto ne prilagodiš pravilno. Ne razmišljajte o spretnosti kot o linearni, ne samo zato, ker ni, ampak tudi zato, ker takšna ideja po nepotrebnem obremenjuje vaš ego. Namesto tega poskusite ukrotiti svoj ego. Če proti nekomu izgubite, to ni nujno zato, ker "ste slab igralec". Preprosto zato, ker ima vaš slog igre negativen winrate v primerjavi s slogom igre te osebe, zato morate narediti domačo nalogo in analizirati tekmo. Toda dejstva, da vas ta igralec premaga, ni treba vgraditi v vaš ego. To ni dejstvo o vas. Gre le za to, da se vaša igra zdaj odziva na njegovo igro.

To je zelo pomembna točka, zato ponavljam: vedno morate sprejeti možnost, da bo stopnja dobitkov negativna. Potem morate biti sposobni zapustiti tekmo, ne da bi izgubili samospoštovanje. In ko odidete, morda niti ne boste prepričani, ali ste res izgubili - to je v redu. Ko boste odšli, bo vaš ego v ognju, kar vas bo prisililo, da se izboljšate, ugotovite, kaj ste naredili narobe, in okrepite svoje šibke točke, da boste, ko se boste vrnili k mizi z istim igralcem, pripravljeni napredovati za stopničko višje.

Kljub temu se mnogim še vedno zdi, da je ego slaba stvar. Seveda pa morda vsak igralec v igri potrebuje različno količino ega. Toda brez njega se nihče ne bi želel prebiti čez prvo plato, da bi postal resen igralec pokra. Toda ko enkrat najdete svojo oporo, ko se začnete vzpenjati po hribu, kaj vam pomaga ego? Morda bi moral izginiti?

Ne razumite me narobe, ne trdim, da je ego potreben vedno in povsod ali da je sebičnost najvišja vrednota, h kateri lahko stremimo. Vendar pa obstajata dve lastnosti ega, ki ju moramo razvozlati. Prva je motivacija ega kot gonilne sile, da bi postal boljši, se povzpel višje in bil bolj spoštovan. Druga je ego kot osebnostna lastnost narcisizma in egocentričnosti. Slednje je seveda nezaželeno. Ti dve lastnosti se lahko medsebojno povezujeta, vendar nista eno in isto. Čeprav je na koncu boj za slavo pravzaprav neločljivo povezan z egom.

Da, dovolimo si biti dobri ljudje. Dovolimo si biti iskreni, dovolimo si biti realno, poskrbimo za ljudi okoli nas. Vendar to ne pomeni, da moramo uničiti svoj ego, temveč si dovolimo deliti ego z drugim. Žrtvovalni ego.

Da postaneš odličen pker, je potreben navdih. Potisniti se moraš skozi najbolj črne globine. Ne gre samo za denar. Noben dober igralec pokra ni postal igralec samo zaradi denarja. Vse je odvisno od tebe, od tvoje pripravljenosti, da ustvarjaš samega sebe, hkrati pa to nima nobene zveze s tabo, to je samo poker, to je samo plezanje na goro, to je samo gora. In sebičnost in požrtvovalnost hkrati.

Zato sprejmite ego, vzemite ga resno. Bodite pripravljeni, da boste v svoji karieri vedno znova izgubili proti drugim. Ne glede na to, kako uspešni ste, kako zelo si želite zmagati, kako pametni ste, včasih preprosto izgubite in to je v redu. Začutite neskončno lakoto. Hlad po tem, da bi bili boljši, da bi bili najboljši. Naj se ta goreča želja pojavi v vašem trebuhu. To je dobro samo za vas. Je vir vaše energije. Popeljala vas bo na pot razvoja, ki vam bo pomagala postati igralec pokra, kakršnega si želite.

Kje je najboljši kraj za igranje pokra?